Dosegljivi smo v času
od 10:00 do 14:00
Se sprašujete, kaj lahko storite, če doživljate mobing oziroma trpinčenje na delovnem mestu? V nadaljevanju najdete nekaj koristnih nasvetov.
Mobing se najpogosteje pojavlja v slabo organiziranih in slabo vodenih delovnih okoljih.
Njegove žrtve niso le posamezniki z nižjo izobrazbo, značajsko šibkejši in deprivilegirani, temveč vse pogosteje tudi nadpovprečno sposobni, izobraženi, kreativni in v vseh pogledih izstopajoči posamezniki.
Mobing je sistematično duševno, verbalno in ekonomsko nasilje, trpinčenje oziroma ustrahovanje.
Gre za sovražno komunikacijo s strani enega ali več sodelavcev, ki je sistematično usmerjena proti posamezniku ter traja daljše časovno obdobje (vsaj 6 mesecev) in v pogostih intervalih (vsaj enkrat tedensko). Za mobing na delovnem mestu je značilno predvsem, da je žrtev mobinga zaradi sodelavcev in/ali nadrejenih pod neznosnim psihičnim pritiskom.
Temeljno prepoved mobinga določa že 34. člen Ustave RS, v skladu s katerim ima vsakdo pravico do dostojanstva in varnosti, zagotovljena mu je nedotakljivost telesne in duševne celovitosti ter njegove zasebnosti in osebnostnih pravic.
Mobing prepoveduje tudi Zakon o delovnih razmerjih RS (ZDR-1), ki jasno določa, da je trpinčenje na delovnem mestu prepovedano. Trpinčenje pri tem opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu. Delodajalec je v skladu z ZDR-1 dolžen zagotavljati delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu ali kakšnemu koli drugemu nadlegovanju oz. trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 24. členu določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, obvladovanje in odpravljanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.
V določenih okoliščinah je mobing lahko tudi kaznivo dejanje. Kazenski zakonik (KZ-1) namreč v 197. členu določa, da se z zaporno kaznijo do dveh let kaznuje, kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom, s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost. Če ima to dejanje za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporno kaznijo do treh let.
Strokovnjaki svetujejo, da v primeru mobinga sledite naslednjim korakom:
Zabeležite si, kdo ga je povzročil, kaj se je zgodilo, čas in kraj dogodka ter morebitne priče. Zabeležite si tudi, kako ste se ob in po tem počutili. Shranite tudi vse, kar bi lahko služilo kot dokazno gradivo v postopkih zoper povzročitelja ali povzročitelje (npr. elektronska sporočila, kratka sporočila na mobilnem telefonu, objave na spletu in družbenih omrežjih, zapisnike sestankov, evidence obiskov pri zdravniku, zdravniške izvide itn.).
Če imate v svojem kolektivu sodelavca, ki mu lahko zaupate, mu povejte, kaj se vam na delovnem mestu dogaja.
V primeru, da lahko zaupate nadrejeni osebi, se čim prej obrnite nanjo in jo prosite za pomoč in posredovanje.
Če se počutite dovolj močni in varni, poskušajte od povzročitelja nasilja zahtevati, da takoj preneha s trpinčenjem. Pogovor lahko izvedete sami ali skupaj s sodelavcem, ki mu zaupate, lahko pa pogovor namesto vas opravi na primer sindikalni zastopnik.
V primeru, da pogovor s povzročiteljem ni obrodil sadov ali pa se je situacija celo poslabšala, se pritožite nadrejenemu. To lahko storite ustno ali pisno (v skladu s pravilnikom delodajalca). Če pa mobing nad vami izvaja vaš nadrejeni ali delodajalec, nemudoma poiščite pravno pomoč oz. se obrnite na sindikat, če le-ta v vašem podjetju obstaja.
S pravno pomočjo, ki vam jo v teh primerih lahko nudi ARAG, si zagotovite strokovno pomoč pri postopkih proti povzročitelju trpinčenja.