Dosegljivi smo v času
od 10:00 do 14:00
Smemo na družbenih omrežjih, kot so na primer Facebook, Instagram, Twitter itn., objavljati fotografije, na katerih so otroci? Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, na kaj morate biti pri tem pozorni.
Kadar gre za objavljanje fotografij otrok na družbenih omrežjih, naletimo na različna mnenja. Veliko staršev s kamerami svojih pametnih telefonov dokumentira že čas nosečnosti, prav tako pa objavljajo fotografije, ki so nastale tik po rojstvu otrok in tako delijo svoje veselje s svojimi prijatelji in sorodniki.
Kar smo pred nekaj leti lepili v albume, v digitalni dobi pogosto pristane na družbenih omrežjih, a tega veliko ljudi ne odobrava.
Mnenja za:
»Kadar naši prijatelji in sorodniki ne živijo v istem kraju kot mi, je deljenje fotografij preko spleta še posebej priročno. Hitro dosežemo veliko ljudi hkrati in z njimi delimo lepe trenutke vznemirljivega življenja z otroki.«
»Zakaj ne bi vsega delili s svetom? Konec koncev je lepo spremljati odraščanje otrok. Res ne rabimo biti tako črnogledi in vedno pričakovati najhujšega scenarija.«
Mnenja proti:
»Otroci bi morali imeti, kakor hitro so dovolj stari, možnost, da sami odločajo o tem, ali se bodo njihove fotografije znašle na spletu. Kasneje bi jim lahko bilo nerodno, da lahko njihove fotografije iz otroštva vidi vsak. Še posebej mladostnikom je pogosto neprijetno, kadar njihovi starši razkazujejo fotografije iz časa, ko so bili mlajši. Poleg tega obstaja tudi veliko primerov, ko je zaradi takšnih fotografij prišlo do mobinga. Objavljanje fotografij otrok s seboj prav tako prinaša številna tveganja. Dostop do fotografij je mogoč tudi tujcem, ki lahko fotografije nato uporabijo za lastne namene, fotografije lahko kopirajo, obdelujejo in delijo naprej.«
Starši preko nalaganja fotografij na družbena omrežja izgubijo nadzor nad temi fotografijami in v večini primerov ne opazijo, kadar drugi uporabijo njihove fotografije. Prav tako z objavami fotografij otrok na družbenih omrežjih narašča nevarnost, da te fotografije pristanejo v rokah storilcev spolnih zlorab. Preiskovalci lahko le v redkih primerih ugotovijo vir fotografij, saj gre pogosto za naključno najdene fotografije, ki se lahko nahajajo tudi na tujih strežnikih. Tudi če otroci na fotografijah niso goli, jih lahko storilci uporabijo za svoje patološke seksualne potrebe.
Vse več staršev se tako odloča za kompromis. Na splet sicer nalagajo fotografije, a le takšne, na katerih otrok ni mogoče prepoznati. To so lahko na primer posnetki od blizu, posnetki od daleč ali posnetki od zadaj. Tako se izognejo morebitni nevarnosti, tudi če bi slike pristale v napačnih rokah. Poleg tega je priporočljivo tudi, da na kameri svojega pametnega telefona izključite funkcijo določanja lokacije, tako da drugi uporabniki ne vidijo, kje je bila fotografija posneta.
Do polnoletnosti oziroma osamosvojitve otrok imajo starši roditeljsko pravico, z njo pa tudi pravico objavljanja fotografij. Drugi, na primer starši otrokovih prijateljev, lahko fotografije otroka objavijo le s privolitvijo njegovih staršev. To velja tudi za vrtce in šole. Če sta starša ločena, lahko o tem odloča starš, ki ima skrbništvo nad otrokom. Če imata skrbništvo oba starša, morata objavo fotografij dovoliti oba.
Pri objavah fotografij (ali drugih podobnih vsebin) na spletu se moramo vedno zavedati, da bodo te na medmrežju ostale za vedno, takoj po objavi pa nad njimi praktično nimamo več nobenega nadzora in jih tako tudi ne moremo zaščititi pred zlorabami. Strokovnjaki za varno uporabo spleta običajno svetujejo, da se pred objavo neke vsebine na družbenih omrežjih vprašamo, ali bi jo bili pripravljeni objaviti tudi na kakšni javni oglasni deski. Če nam je ob tej misli neprijetno, bo bolje, da se zadržimo in vsebine ne objavimo na družbenih omrežjih.